3D-tiskalniki za nakit delujejo tako, da gradijo tri-dimenzionalne entitete z odlaganjem materiala plast za plastjo na podlagi digitalnega modela, tehnika, znana kot »aditivna proizvodnja«. To je popolnoma drugačno od tradicionalne "subtraktivne proizvodnje" (kot je rezbarjenje in poliranje) pri izdelavi nakita, kar omogoča bolj kompleksne in zapletene modele.
Poseben postopek je naslednji:
Modeliranje oblikovanja: oblikovalci uporabljajo profesionalno programsko opremo (kot sta Rhino in 3DESIGN) za ustvarjanje 3D digitalnega modela nakita, natančnega do vsake krivulje in podrobnosti.
Pretvorba podatkov: 3D-model se uvozi v programsko opremo za rezanje, pretvori v tiskalnik-berljiva navodila (G-koda) in načrtuje se pot tiskanja za vsako plast.
Tiskanje -za-plastjo: v tehnologiji SLA/DLP se uporablja tekoča fotoobčutljiva smola, ki se utrjuje plast za plastjo z ultravijoličnim laserjem ali projektorjem.
Pri 3D-tiskanju voščenih modelov tiskalnik nanese vosek ali vosek,-ki vsebuje smolo plast za plastjo, da oblikuje visoko-natančen voščeni model.
Naknadna-obdelava in ulivanje: Ko je natisnjen voščeni model očiščen in podpora odstranjena, se uporablja za izgubljeni{1}}voščeni ulitek. Voščeni model je vdelan v mavec in segret, da se vosek stopi in nastane votlina. Nato se vlije staljena kovina (na primer zlato ali srebro), da se dobi kovinski surovec za nakit. Končni izdelek je nato dokončan z brušenjem, poliranjem, strjevanjem in drugimi postopki.
